|  | Historični seminar 9 (2011)Kot je pri knjigah Historičnega seminarja že v navadi, tudi deveta knjiga po vrsti prinaša izbor za monografijo predelanih, razširjenih in z znanstvenim aparatom opremljenih razprav, ki so bile v prvotni obliki predstavljene kot predavanja v ciklu Historičnega seminarja na ZRC SAZU. V sedmih zanimivih in aktualnih razpravah lahko radovedni bralec najde marsikaj vznemirljivega. Čeprav so teme prispevkov zelo raznolike, jih povezuje želja, da bi izvedeli kaj novega o preteklosti, o zgodovini v njenih različnih podobah. Značilno zgodovinski je prispevek Dejana Zadravca o omembah plemstva v župnijskih matičnih knjigah med Savo, Sotlo in Savinjo do leta 1770. Zgodovino in biografijo združuje prispevek Mojce Horvat o dolgem in pestrem življenju prve mariborske zdravnice Klare Kukovec, ene od prvih študentk medicine na švicarskih univerzah, zgodovinsko-etnološka študija Daše Koprivec o fenomenu aleksandrink pa izpostavlja zlasti uveljavljeno podobo aleksandrinke kot dojilje. Tri raziskave zgodovino povezujejo z umetnostjo – prispevek Gašperja Cerkovnika se ukvarja s knjižnimi lesorezi Albrechta Dürerja in njegovega kroga, Katarina Šter poskuša pojasniti, kako je zvenela liturgična glasba v srednjeveški kartuziji Žiče, Alexis Bennett pa išče povezavo med filmsko glasbo in pojavom obujanja stare glasbe. Z metodološkega vidika pa se zgodovine loteva prispevek Miha Seručnika o uporabi sodobnih računalniških orodij pri obdelavi gradiva za zgodovinopisje.
Monografijo Historični seminar 9 lahko kupite v Knjigarni Azil in na nekaterih drugih prodajnih mestih.
|
|  | Historični seminar 7 (2009)Znanstvena monografija Historični seminar 7 nadaljuje tradicijo objavljanja novih humanističnih in družboslovnih dognanj domačih in tujih avtorjev, ki so bila predstavljena v obliki predavanj na Historičnem seminarju ZRC SAZU.
Sedma knjiga vsebuje pet izvirnih znanstvenih člankov, ki so jih prispevali trije slovenski avtorji ter dva avtorja iz Združenih držav Amerike in Mehike. Čeprav se ti prispevki na prvi pogled kažejo kot nekakšen mozaik povsem nepovezanih barv in oblik, se vendarle sestavljajo v novo, posebno zgodbo Historičnega seminarja, ki se časovno in geografsko razgleduje na vse strani. Zgodba se začenja z zgodovinskim člankom Andreja Nareda, v kateri sta obravnavana nastanek in razvoj deželnega stanu prelatov na Kranjskem v poznem srednjem veku. V obdobju srednjega veka je nastal tudi še danes živeči habsburški Red zlatega runa, katerega vlogo v aktualnem svetu raziskuje Glen Covert. V povsem drugačen sodobni svet se ozira članek Lize Debevec, ki obravnava vsakdanjo družabnost med mladimi moškimi in njihov odnos do islama v Bobo Dioulassuju (Burkina Faso). Nato zgodba zavije na čisto drug konec sveta, v Argentino. Aída Nadi Gambetta Chuk v svojem prispevku obravnava znamenito argentinsko pisateljico (tudi slovenskih korenin) Vlady Kociancich in predstavi osnovno misel njenih romanov in črtic: dvojnost identitete, ki je življenjska in literarna. Na poseben način se življenje in literatura srečujeta tudi v prispevku Francke Premk, ki osvetljuje italijansko-slovenske kulturne stike v 16. stoletju, razlaga Trubarjev psevdonim Philopatridus Ilyricus in idejno okolje nastanka Cerkovne ordninge iz leta 1564.
Monografijo Historični seminar 7 lahko kupite v Knjigarni Azil in na nekaterih drugih prodajnih mestih. |
|  | Historični seminar 6 (2008) Knjiga, ki je izšla tudi v elektronski obliki, vsebuje izbrana, predelana, razširjena in z opombami ter pojasnili opremljena besedila, ki so bila v prvotni obliki predstavljena v okviru vabljenih predavanj Historičnega seminarja ZRC SAZU v letih 2006 in 2007. Aktualnost Historičnega seminarja 6 je v njegovi interdisciplinarnosti ter v tem, da v svojih prispevkih osvetljuje žariščne točke, od koder prihajamo, da bi tako lahko zaslutili smer, v katero se podajamo. Tako si ob enem od prispevkov lahko zamislimo vzporednice med ukrepi družbe srednjeveškega Dubrovnika ob epidemiji kuge in našo družbo. Pri drugem se lahko vprašamo, v čem smo dediči srednjeveškega pojmovanja ljubezni in poroke. Kako je bil s slovenskim prostorom povezan ustvarjalec Božanske komedije, pesnik Dante Alighieri? In kakšno potomstvo (pa ne samo duhovno) je zapustil naš polihistor Janez Vajkard Valvasor? … O drugačnih, a nič manj zanimivih povezavah lahko beremo v prispevku o Gladičevem politično obarvanem galiciniju. 20. stoletju in njegovima velikima vojnama se posvečata dva prispevka. Prvi nas seznani z odnosom Anglikanske cerkve do dogajanja v prvi svetovni vojni, drugi pa razkriva presenetljive podobnosti in razlike med programi slovenskih političnih struj v času druge svetovne vojne. Ob takih pogledih na zgodovino se kažejo še drugi – ekozgodovina, predstavljena v enem od prispevkov, poskuša dogajanje v preteklosti in njegove vplive na sedanjost prikazati z zornega kota okolja. Za posameznika pa je vendarle najpomembnejša njegova lastna, osebna zgodovina, s katero se ukvarja na koncu publikacije predstavljena biografska metoda.
Monografijo Historični seminar 6 lahko kupite v Knjigarni Azil in na nekaterih drugih prodajnih mestih.
|
|  | Historični seminar 5 (2006)Tudi ta publikacija je – kakor vse doslej – multidisciplinarno zasnovana ter prinaša širok izbor posebej za knjižno objavo urejenih predavanj iz strok, ki segajo od historične antropologije, etnologije, muzikologije, pa vse do kulturne in politične zgodovine. Slovenski in tuji raziskovalci javnosti tu predstavljajo nova, sveža in aktualna dognanja in dosežke specifičnih raziskovalnih tem. V mnogih primerih odpirajo tudi nove poglede in predstavljajo nove pristope sodobnih znanstvenih iskanj in raziskovanj na področju humanističnih in sorodnih ved.
S petim zbornikom izbranih predavanj Historičnega seminarja se po dvanajstih letih, ki so minila od objave prvega, serija njegovih knjižnih objav zaključuje. Sam Historični seminar ostaja še naprej živa organizacijska oblika predstavljanja in srečevanja domačih in tujih raziskovalcev s strokovno in širšo javnostjo. Svoj namen in poslanstvo pa bo odslej prilagodil zahtevam časa in objave najodmevnejših predavanj prenesel v medij, ki bo omogočil veliko širšo in hitrejšo dostopnost – svetovni splet.
Monografijo Historični seminar 5 lahko kupite v Knjigarni Azil in na nekaterih drugih prodajnih mestih.
|
|  | MEDITERANSKI MITI OD ANTIKE DO 18. STOLETJAV knjigi je zbranih trinajst znanstvenih razprav, ki so jih večinoma prispevali udeleženci istoimenskega mednarodnega interdisciplinarnega znanstvenega srečanja (oktobra 2004 v Ljubljani). Avtorji so skozi različne raziskovalne metode, različne poglede na raziskovane teme ter pristope različnih ved (arheologija, klasična filologija, literarne vede, muzikologija in umetnostna zgodovina) do sorodne tematike predstavili del skupne kulturne dediščine mediteranskega prostora. Uporaba mitoloških vsebin v literaturi, v upodabljajočih umetnostih in v glasbi je bila namreč prvovrstni pojav skupne evropske kulture.
Avtorji obravnavajo obdobje od časa antične Grčije, ko so tako imenovani mediteranski miti pognali korenine, do 18. stoletja, ko so bili prav ti miti deležni najširše pozornosti književnih ustvarjalcev in umetnikov. Za rdečo nit dela je bil izbran mit o argonavtih in o legendarnih potovanjih ladje Argo, na kateri so pluli številni najbolj znani grški heroji. Prav ta mit je tesno povezan s krajevno zgodovino nekaterih slovenskih mest, predvsem Ljubljane (Emone) in Vrhnike (Navporta), ki naj bi ju po mnenju nekaterih zgodovinarjev 17. in 18. stoletja ustanovili Jazon in njegovi argonavti. Dodani sta dve razpravi o prvorazrednem spomeniku antične dobe v Sloveniji – rimski nekropoli v Šempetru.
Besedila so v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku s povzetki v slovenskem jeziku. |
|  | Historični seminar 4Historični seminar 4 prinaša članke, ki so bili v obliki predavanj predstavljeni v letih 2000–2003. Iz raznovrstnega nabora besedil tokrat lahko izluščimo večje tematske sklope, posvečene zgodovinsko-družboslovni tematiki, jezikoslovju, estetiki in glasbi. V njem so zajete bližine in oddaljenosti – zemljepisne in zgodovinske, – vsakovrstna družbena in kulturna razmerja, v katerih živimo in ki nas oblikujejo, o katerih lahko razmišljamo in v tem zborniku tudi beremo. |
|  | Historični seminar 3Historični seminar 3 se posveča predvsem posebnim poglavjem temeljnih kulturno-zgodovinskih ved, ki se neposredno nanašajo na slovenski etnični prostor. Celjski grofje se spogledujejo z novimi spoznanji o plemiški družini Turjačanov, ustanovne listine gornjegrajskega benediktinskega samostana stojijo ob boku potopisom Benedikta Kuripečiča … Predstavljeni so tudi nekateri aspekti migracij Slovencev v tujino. V zborniku so zajeti še članki s področja slovenske in tuje literarne vede ter glasbene zgodovine, ki jim piko na i daje prispevek o znamenitem danskem pravljičarju Hansu Christianu Andersenu. |
|  | Historični seminar 2 – GLASOVIOb peti obletnici Historičnega seminarja je nastal drugi zbornik izbranih predavanj s široko paleto – marsikdaj tudi po krivici prezrtih – tem in izvirnih pogledov. Predavanja, ki so se ob javnosti izpostavljeni »poti na grmado« prečistila in obogatila z mnenjem in pogledi drugih strokovnjakov in slušateljev, so tu ponujena v izoblikovani podobi člankov – jasnih glasov, ki govorijo tako o južnoslovanskih mitih kot o krompirju, ideologijah in zasebnem življenju, novoletnih jelkah in čarovniškem sabatu, baročni glasbi in koščeni piščali … Ali je tudi to lahko znanost? Zven Glasov v člankih temu glasno pritrjuje. |
|  | Historični seminar 1 – Pot na grmadoHistorični seminar je nastal iz želje po strokovni razpravi. Historični seminar skuša kratkočasiti v samoti pisanja strokovnih razprav. Historični seminar je stopničko nad nivojem »utopije«.
Historični seminar je bil v času izida tega – prvega – zbornika star dve leti. Publikacija Historični seminar se je rodila iz utopične »poti na grmado«, s katere je rešila pred pozabo izbrana besedila štirinajstih domačih in tujih znanstvenikov, predavateljev Historičnega seminarja: zgodovinarjev, etnologov in sociologov. Te so zaposlovala različna vprašanja: od žensk in čarovnic do zgodovine slovenskih dežel, od svetih vojn do malih zgodb mikrozgodovine … Povsem drugačno branje. |