Navodila predavateljem, ki želijo predavanje objaviti v obliki članka

Historični seminar ima predpravico do objave vsebin, ki so bile predstavljene na vabljenih predavanjih Historičnega seminarja ZRC SAZU.

Prispevek je treba oddati v recenzijo najkasneje v 30 dneh po predavanju; dolžina prispevka je omejena na 1,5 avtorske pole oziroma največ 45.000 znakov vključno s presledki in opombami, kar zajema tudi sprotne opombe in literaturo. Avtorji naj oddajo tudi izvleček (do 50 besed), povzetek (do 300 besed) in do 5 ključnih besed. Slovenski članki naj bodo opremljeni še z naslovom, izvlečkom (Abstract), povzetkom (Summary) in ključnimi besedami (Key words) v angleškem jeziku.

Članek naj bo napisan v programu Word (pisava Times New Roman, velikost 12, medvrstični razmik 1,5). Besedilo v elektronski obliki naj bo oddano brez oblikovanja, določanja slogov in poravnave desnega roba, oblikuje se samo krepko in ležeče. Morebitne grafične priloge naj ne bodo vključene v Wordov dokument, temveč oddane posebej – v EPS, JPG, TIF ali sorodni standardni obliki s čim boljšo resolucijo (ločljivost najmanj 300dpi/150 lpi v primeru enobarvnega tiska, oziroma 350 dpi/175 lpi v primeru klasičnega barvnega tiska). V besedilu prispevka je treba označiti mesto grafične priloge (npr. Slika 1: naslov slike). Avtor sam pridobi dovoljenje za objavo avtorsko zaščitenega gradiva (npr. slikovno gradivo).

Dodati je treba podatke o avtorju (ime in priimek, akademski naslov, poklic in delovno mesto, ime in naslov institucije, naslov elektronske pošte). Prispevke pošljite na elektronski naslov enega od urednikov.

Ko je postopek recenzije opravljen, avtor v treh tednih pošlje dopolnjeno verzijo prispevka v elektronski verziji.

Zgradba članka (za članke v slovenskem jeziku):

Naslov članka v slovenskem jeziku

Kratek izvleček v slovenskem jeziku (do 50 besed)
Ključne besede v slovenskem jeziku (3 – 5 besed)
Kratek izvleček (Abstract) v angleškem jeziku (do 50 besed; prevod slovenskega izvlečka)
Ključne besede (Keywords) v angleškem jeziku (3 – 5 besed; prevod slovenskih ključnih besed).

Besedilo članka (1 – 1,5 avtorske pole, tj. 30.000 – 45.000 znakov s presledki vred, vključno z znaki iz opomb)
V besedilu so označena mesta, kjer bodo slike ipd., npr. Slika 1: Janez iz Kranja.
Za način citiranja glej spodaj; celoten seznam virov in literature z vsemi bibliografskimi podatki naj bo naveden posebej na koncu članka

Naslov članka v angleškem jeziku (prevod slovenskega naslova)
Daljši povzetek članka (Summary) v angleškem jeziku (300 – 500 besed)

Način citiranja:

Citati v besedilu naj bodo navedeni v dvojnih narekovajih. Opombe morajo biti pisane enotno, in sicer naj avtorji uporabljajo opombe pod črto in ne med besedilom ali na koncu. V opombah naj se pri navajanju literature navaja priimek avtorja, smiselno okrajšani naslov dela in številka strani (pri arhivskih virih uporabljamo uveljavljene kratice za arhiv, nato navedemo kratico fonda ali zbirke, signaturo oz. številko fascikla ali škatle in številko arhivske enote ali ime dokumenta). Primeri citiranja med besedilom v sprotnih opombah za spodaj navedene enote so pod črto. 

V virih in literaturi naj bodo sistematično (po abecednem redu priimkov avtorjev) navedeni vsi viri in vsa literatura, ki je navedena v opombah. Literatura, ki v članku ni neposredno citirana, se ne navaja. Ločeno so navedeni npr. arhivski viri, literatura, časopisi, ustne izjave, notne izdaje … Kjer je potrebno, naj bodo v literaturi razložene skrajšane navedbe iz opomb (npr. razne kratice).

Primeri (cf. The Chicago Manual of Style):

VIRI

Arhivski viri:

Arhiv Republike Slovenije (SI AS) 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko.¹

Članek v časopisu:

Ogrinc, Viljem. »Nektere opombe k J. Jesenkovi ›zemljepisni začetnici‹«. Slovenec, 25. november 1865.²

LITERATURA

Knjiga:

Lavrič, Ana. Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. 2 zv. Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 32; Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta 1. Ljubljana: SAZU, 1988.^3–4

Kos, Dušan. Zgodovina morale. Zv. 1, Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Thesaurus memoriae, Dissertationes 10. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2015. https://doi.org/10.3986/9789612548407.⁵

Kokole, Metoda, Barbara Murovec, Marjeta Šašel Kos in Michael Talbot, ur. Mediterranean Myths from Classical Antiquity to the Eighteenth Century. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. https://doi.org/10.3986/9789612541781.⁶

Poglavje v knjigi:

Štih, Peter. »The Slavic Settlement and Ethnogenesis«. V: The Land Between: A History of Slovenia, 2. izd., uredil Oto Luthar. Frankufrt na Majni: Peter Lang, 2013.⁷

Članek v reviji:

Ličen, Daša. »Naturwissenschaftler im Triest der späten Habsburgermonarchie: eine national indifferente Insel im Getöse der zeitgenössischen Politik?«. Österreichische Zeitschrift für Geschichtswissenschaften 35, št. 2 (2024): 187–210. https://doi.org/10.25365/oezg­2024­35­2­10.⁸

Doktorska disertacija:

Deželak Trojar, Monika. »Janez Ludvik Schönleben (1618–1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa«. Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, 2015. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=55468.⁹

Internetna stran:

Adamič, Alenka, in Antonija Adamič Levart. »Biografija Bojana Adamiča«. Obiskano 24. novembra 2023. http://www.bojan-adamic.si/biografija/. ¹⁰

—————————————————————————————————————————————-

¹ SI AS 1080, šk. 8, fasc. 11, Civitatensia, Krško, mestna knjiga.

² Ogrinc, »Nektere opombe«.

³ Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa, 1:23.

⁴ Ibid.

⁵ Kos, Zgodovina morale, 62–63.

⁶ Kokole et al., Mediterranean Myths, 76.

⁷ Štih, »Slavic Settlement and Ethnogenesis«, 83.

⁸ Ličen, »Naturwissenschaftler im Triest«, 197.

⁹ Deželak Trojar, »Janez Ludvik Schönleben«, 278.

¹⁰ Adamič in Adamič Levart, »Biografija Bojana Adamiča«.